Namen te strani je predstavitev religij in ne vdiranje v človekovo prepričanje. Vir podatkov je bil najden na spletu in je grafično ter oblikovno bolje predstavljen. Žal je ime avtorja neznan.

NEKOMFORMISTIČNE SKUPINE

Večina tu naštetih religij je nastala iz protestantskega nekonformističnega gibanja v krščanstvu. Nekatere imajo na desetine milijonov privržencev. Le malo od teh skupin se ne šteje za kristjane. Nekaterih od njih pa druge skupine nimajo za kristjane. Besedili v okvirih razložita nekaj splošnih misli, ki oblikujejo verovanje teh različnih skupin.

Baptisti

Baptistična Cerkev je bila ustanovljena v začetku 17. st. v Britaniji in je zdaj ena največjih protestantskih Cerkva, ki ima privržence po vsem svetu. Baptisti ne krščujejo dojenčkov in otrok, ker še ne morejo razumeti pomena tega obreda, ampak priznavajo le "krst vernikov", t. j. odraslih. Pri krstu krščenca popolnoma potopijo v vodo. Baptisti poudarjajo pomembnost nauka Biblije in osebno vero v Kristusa.

Krščanski znanstveniki

Krščanski znanstveniki verujejo, da je za krščanstvo bistveno zdravljenje. Stvarni svet je neresničen, le duh in Bog sta resnična. Pravilno duhovno življenje bo premagalo zlo in ozdravilo bolezni; ne jemljejo zdravil in ne dovoljujejo transfuzije krvi. Krščanska znanost je bila ustanovljena v Ameriki okrog leta 1875. Njena ustanoviteljica je Mary Baker Eddy. To ni znanost.

Kristusova Cerkev

Člani Kristusove Cerkve živijo večinoma v ZDA; verujejo v strogo izpolnjevanje Nove zaveze in zavračajo vsa druga izročila in verske nauke. Le malo se razlikujejo od druge, manjše skupine, ki se imenuje Kristusovi učenci.

Drugi prihod

S tem je v Bibliji opisan čas, ko se bo Kristus vrnil na zemljo. Takrat bo poslednja sodba in mrtvi in živi bodo obsojeni za svoja dejanja ter vero in na zemlji bo ustanovljeno božje kraljestvo. Vsi kristjani ne razumejo drugega prihoda enako. Malokdo ga jemlje dobesedno, namreč da bodo morali ljudje po sodbi v nebesa ali pekel. Mnogi verujejo, da bo božje kraljestvo za vse kristjane in celo za vse človeštvo. Nekateri mislijo, da drugi prihod opisuje upanje človeka za boljše duhovno življenje nasploh.

Kongregacionalisti

Vsaka kongregacionalistična Cerkev je neodvisna in se upravlja sama. To pomeni, da je verovanje kongregacionalistov raznoliko. Podobno je prezbiterijanskemu verovanju. Kongregacionalizem, ki je bil ustanovljen v 16. st., je priljubljen v ZDA, vzhodni Evropi in Veliki Britaniji.

Gibanje za svetost

V gibanju za svetost je mnogo različnih Cerkev, vendar so vse predane prizadevanju za človekovo popolnost, ki se doseže z izpolnjevanjem krščanskih naukov. To gibanje zavrača materialistične vrednote moderne družbe in poudarja pomembnost duhovnega življenja. Največja skupina v tem gibanju so nazarenci.

Jehovove priče

Jehovove priče verujejo, da bo prav kmalu drugi prihod Kristusa in takrat bo prizaneseno le majhnemu številu zvestih. Njihova dolžnost naj bi bila spreobračanje ljudi, da bi se skesali grehov in se pridružili zvestim. To delajo s pridiganjem od vrat do vrat. Jehovove priče imajo zelo stroga pravila življenja. Ne proslavljajo rojstnih dnevov in praznikov, kot sta božič in velika noč. Ne sprejemajo transfuzije krvi, so pacifisti in se ne ukvarjajo s politiko. Vsa ta pravila so nastala na temelju njihove razlage Biblije. Priče se nimajo za kristjane in nasprotujejo obstoječim Cerkvam. Sestajajo se v dvoranah, ki jih imenujejo dvorane kraljestva. Gibanje je ustanovil v sedemdesetih letih 19. st. v Ameriki Charles Taze Russell. Jehova je ime za Boga v Stari zavezi.

Luteranci

Luteranska Cerkev temelji na naukih Martina Lutra. Je ena najbolj razširjenih protestantskih Cerkev na svetu in je državna Cerkev v Nemčiji in večini skandinavskih dežel.

Menoniti

Sekta je dobila ime po ustanovitelju Nizozemcu Mennu Simonsu, ki je živel v 16. st. Danes večina menonitov živi v Ameriki in Kanadi. Njihov krst je kot pri baptistih "krst vernikov,"; imajo podobne nazore kot amiši.

Mormoni

Največja mormonska skupina je Kristusova Cerkev svetnikov poslednjih dni. Ustanovljena je bila v Ameriki leta 1830, ko je Joseph Smith izdal Mormonovo knjigo. Rekel je, da jo je napisal starodavni prerok Mormon v Severni Ameriki. Po Mormonovi knjigi so prvotni prebivalci Amerike potomci Hebrejcev in Amerika bo kraj, od koder bo Kristus vladal ob svojem ponovnem prihodu. Mormoni običajno ne veljajo za kristjane. Verujejo, da ima Bog fizično telo in da ljudje lahko postanejo bogovi kakor Jezus. Verjamejo, da je njihova dolžnost spreobračanje, kajti le mormoni bodo rešeni, ko pride dan poslednje sodbe. Zavzemajo se za poroko in velike družine, ne kadijo in ne pijejo alkohola, čaja ter kave.

Binkoštna Cerkev

Gibanje binkoštne Cerkve se je začelo v Ameriki v začetku 20. st. in je danes najhitreje naraščajoča veja krščanstva. Privrženci pripisujejo velik pomen binkoštim in Svetemu Duhu. Verujejo, da je Sveti Duh omogočil apostolom "govoriti v jezikih", t.j. v jezikih drugačnih, od njihovega maternega. Bogočastje je čustveno in spontano ter je odvisno od tega, kako Sveti Duh navdahne vsakega posameznika. Ljudje često "govorijo v jezikih" in pripovedujejo o osebnih doživetjih, ki so jim spremenili življenje. Binkoštniki verujejo v zdravljenje s pomočjo zaupanja: v zdravljenje bolezni z velikim zaupanjem v Svetega Duha. Način bogočastja, ki je v rabi pri binkoštnikih, je vplival na mnoge druge Cerkve. Binkoštniki so včasih poznani kot karizmatiki, posebno v katoliški Cerkvi.

Evangeličani

Ta izraz se običajno nanaša na protestante, ki so doživeli močno čustveno spreobrnitev. Te kristjane opisujejo kot "ponovno rojene", ker jih je spreobrnitev pripeljala v novo duhovno življenje. Beseda evangeličanski prihaja iz istega korena kot evangelist. Evangeličani so zelo goreči v svojih prizadevanjih za spreobračanje. Poudarjajo pomembnost Biblije in osebne vere v Kristusa, ne pa pomembnosti cerkvenih obredov.

Prezbiterijanci

Prezbiterijanstvo je nastalo na podlagi naukov Jeana Kalvina. To je ena najbolj razširjenih protestantskih Cerkev na svetu, posebno v ZDA, na Nizozemskem in Švedskem. Škotska Cerkev je prezbiterijanska.

Kvekerji

Pravo ime za kvekerje je Društvo prijateljev, ki ga je v 17. st. v Veliki Britaniji ustanovil George Fox. Šaljiv vzdevek quaker (trepetavec) je prišel iz Foxovega govora, v katerem je rekel: "Ob besedi Gospod bi morali kar trepetati." Ena glavnih misli kvekerjev je, da ima vsak ,"notranjo luč" v duši. Zato kvekerji nimajo duhovnikov in obredov, kot so molitve pri bogoslužju. Bogočastje poteka v glavnem tiho, razen če kdo želi govoriti o svojih občutjih, potem ko ga je navdahnil Sveti Duh. Prostori za bogoslužje se imenujejo hiše sestajanja. Društvo je znano po pacifizmu in dobrodelnosti. Ameriško državo Pensilvanijo je leta 1681 ustanovil William Penn kot poskus kvekerskega načina življenja.

Rešilna vojska

Rešilno vojsko sta ustanovila William in Mary Booth v Angliji leta 1865. Čutila sta, da delavci niso sprejemali obstoječe krščanske Cerkve, ker so bili prerevni in slabo izobraženi. Rešilna vojska pridiga, da se morajo ljudje kesati svojih grehov; ukvarjajo se z dobrodelnostjo, skrbijo za hrano in prenočišče za brezdomce. Dobro so poznani zaradi nasprotovanja pitju alkohola.

Adventisti sedmega dne

Adventist je tisti, ki veruje, da je Kristusov drugi prihod neizbežen. Adventisti sedmega dne verujejo v pomembnost praznovanja sobote, ki naj bi trajala od sončnega zahoda v petek do sončnega zahoda v soboto. Poudarjajo pomen Biblije, ne kadijo in ne pijejo alkohola.

Unitarci

Nekateri unitarci se imajo za kristjane, drugi pa ne. Unitarci verujejo v enost Boga in zavračajo nauk. o Sv. Trojici; ne verjamejo, da je bil Jezus kaj drugega kot človek. Zelo poudarjajo razum in znanost ter se zavzemajo za človekove pravice.

Združena reformirana Cerkev

Združene reformirane Cerkve so lahko zveza različnih "reformiranih Cerkev", ki so nastale zaradi reformacije. V Angliji in Walesu združena reformirana Cerkev sestoji iz kongregacionalistov in prezbiterijancev, ki so se združili leta 1972.